|
Ustavniot sud za vra}aweto
na odzemenite imoti
Na podgotvitelnata sednica na Ustavniot sud preovladaa mislewa deka vo Zakonot ima mnogu odredbi koi ne se vo soglasnost so Ustavot. - Sepak, novata vlada ne treba da go uriva Zakonot, tuku da go podobri Postoi ustavna obvrska za denacionalizacija. Na porane{nite sopstvenici i na nivnite naslednici im e priznato pravoto na sopstvenost i na vra}awe na odzemenite imoti. No gra|anite koi sega pretendiraat na vra}awe na odzemenoto, se vo neednakva polo`ba so izzemaweto na nekoi prisilni propisi vo Zakonot za denacionalizacija, po koi se odzemal imot, u{te pove}e ako e odzeman bez propis. Pravoto na vr{ewe na javna dejnost nema vrska i ne se naru{uva so pravoto na sopstvenost, odnosno toa ne popre~uva da se vra}a imot na porane{nite sopstvenici. [to se odnesuva do korisnicite, na stanovi, takvata kategorija e recidiv od porane{noto stanarsko pravo koe e ukinato so odluka na Ustavniot sud, i od nego se posilni pravoto na sopstvenost. Ako dr`avata ve}e re{ila da gi obes{tetuva biv{ite sopstvenici so obvrznici, toga{, }e mora da dava i kamati, iako pravoto da bara ili ne kamati e pravo na sopstvenikot, a ne na dr`avata. Kone~no, Zakonot za denacionalizacija gi doveduva vo neramnopravna polo`ba i site pobaruva~i na odzemen imot so toa {to na nekoi im go limitira vra}aweto vo iznos, so procenti i dr., a na nekoi im go vra}a vo celina. Vo ovaa nasoka bea najgolemiot broj diskusii na v~era{nata podgotvitelna sednica na Ustavniot sud na Republika Makedonija po povod inicijativata koja e podnesena do nego od Zdru`enieto za za{tita na interesite na sopstvenici so odzemeni imoti za ocenka na ustavnosta na pove}e ~lenovi i odredbi od Zakonot za denacionalizacija. Referat za podgotvitelnata sednica podnese sudijata na Ustavniot sud d-r Josif Talevski, pri {to poso~i sedum to~ki za koi podgotvitelnata rasprava treba da dade pojasni odgovori. Vovedno obrazlo`enie za inicijativata od gra|anski aspekt dade Vasiliki Vi}entievi}, pretsedatel na ova Zdru`enie, a pravno obrazlo`uvawe na Inicijativata Rafail ^erepnalkovski, advokat i praven zastapnik na Zdru`enieto. Spored ^erepnalkovski, se otvoraat nekolku dilemi na koi timot eksperti od Pravniot fakultet, koj be{e prisuten na v~era{nata podgotvitelna sednica, treba{e da dade svoe mislewe. Taka treba da se ka`e dali dr`avata ima ustavna obvrska da go vrati celiot imot koj e odzemen so prisilni propisi ili toa e nejzina politi~ka volja. Ima gra|ani, re~e ^erepnalkovski, koi po sila na Ustavot stanaa sopstvenici (po Zakonot za transformacija na op{testvenata vo privatna sopstvenost), a gra|ani koi bile sopstvenici ne mo`at da si go vratat imotot. Dilema e i dali e potreben zakon za denacionalizacija ili toa e storeno so zakonot za privatizacija, koga imotot na biv{ite sopstvenici e dodelen na dr`avata (preku Agencijata za privatizacija n.z.). Vo Zakonot za denacionalizacija ima mnogu odredbi sprotivni so Ustavot, kako selektivnoto vra}awe na imotite, no se dozvoluva i nekoj slu`benik od Ministerstvoto za finansii da opredeluva {to e javen interes, poradi koj nema da se vra}a nekoj imot, a {to ne, namesto javniot interes da se odredi so zakon. Se obezvrednuva i imotot so predolgiot period na vra}awe od 30 godini so obvrznici, i toa bez kamata. Ako inflacijata e barem 3 nasto godi{no, za 30 godini }e se vrati samo 10 otsto od imotot, re~e ^erepnalkovski. Na site ovie dilemi svoe mislewe dadoa profesorite Stefan Georgievski, avtor na prviot koncept na Zakonot za denacionalizacija vo vremeto na ministerot za finansii Jane Miqovski, potoa d-r Gale Galev, d-r Asen Grup~e, d-r Jane Miqovski i d-r Bor~e Davitkovski. Spored profesor d-r Stefan Georgievski, site zakoni po koi se transformira{e op{testvenata sopstvenost vo sebe sodr`aa za{titni klauzuli za pravata na biv{ite sopstvenici. Nema mesto za voluntarizam i akcentiraweto na politi~kata volja, i deplasirano e da se pra{uva dali zakonodavecot imal ustavna obvrska da go donese Zakonot za denacionalizacija, re~e Georgievski. Spored nego, trebalo vo zakonot da stoi i vra}awe na ekspropiran imot i na grade`noto zemji{te, kako i vra}awe na podarok pod prisila, kako {to stoelo vo nacrt-verzijata. Edinstveno sprotivni gledi{ta od ostanatite profesori na Pravniot fakultet ima{e d-r Asen Grup~e, koj re~e deka ne postoi ustavna obvrska za donesuvawe Zakon za denacionalizacija. Ona {to smetal Ustavot deka e bitno - da se transformira sopstvenosta, toa i go nazna~il, a denacionalizacijata e dopolnitelen mehanizam za reafirmacija na privatnata sopstvenost. Vo odnos na korisnicite na stanovite koi treba da se vra}aat, Grup~e re~e deka toa e nasledena, zate~ena sostojba koja mora da se ima predvid. Najgolemiot del od profesorite so svoite iska`uvawa bea za toa da ostane ovoj zakon za denacionalizacija, no novata vlada da se pozanimava so negovo doteruvawe za {to mo`e da mu pomogne Ustavniot sud so svojata odluka po povod ovaa Inicijativa. V. Cvetkovska
|