Sednica na Ustavniot sud na Makedonija
Ukinati 11 odredbi od Zakonot za denacionalizacija

So ukinuvaweto na ~len 2 od ovoj Zakon vsu{nost se bri{at site osnovi po koi treba{e da se obes{tetuvaat biv{ite sopstvenici

Ustavniot sud na Republika Makedonija, v~era ukina 11 odredbi od Zakonot za denacionalizacija. Toa se odnesuva na devet ~lena od Zakonot, delumno ili celosno, me|u koi, mo`ebi osnovniot ~len 2 koj gi opredeluva{e zakonite po koi se vra}a imotot na gra|anite i vsu{nost {to be{e cel i predmet na ovoj Zakon. Odredbite sudot gi ukina zatoa {to najde deka so niv se povreduvaat ili ustavnoto na~elo na ednakvost kaj ~len 9, stav dva, ili ustavno zagarantiranoto pravo na sopstvenost kaj ~len 30, ili povreda na Ustavot, dodeka kaj ~len 54 so edna odredba se predizvikuva retroaktivno dejstvo poradi {to e i ukinata.

^lenot 2, spored portparolot na Ustavniot sud Jugoslav Milenkovi} e ukinat, poradi povreda na ustavnoto na~elo na ednakvost. So ogled na toa {to taa zakonska odredba predviduva{e vra}awe na porano odzemen imot samo na opredeleni gra|ani, a ne na site gra|ani na koi im e odzemen imotot. So toa taa zakonska odredba sozdava neednakvost me|u gra|anite, pri ista sostojba, odnosno pri odzemawe na imot, pa zatoa e i ukinata. Inaku ~lenot 2 opfa}a {to vsu{nost e predmet na denacionalizacija: toa e imotot odzemen po 2 avgust 1944 vrz osnova na osum zakoni, za agrarna reforma i kolonizacija, za postapuvawe so ekspropriranite i konfiskuvanite {umski posedi, za nacionalizacija na privatnite stopanski pretprijatija, za ureduvawe sopstvenosta na zemji{nite posedi na sto~arite koi se zanimavaat so nomadsko sto~arewe za selsko-stopanskiot zemji{en fond na op{tonarodniot imot, zakonot za zemji{ta i zgradi, za delovni zgradi i prostorii i vrz osnova na Rezolucijata za osiguruvawe na uslovite za pro{iruvawe na stanbeniot fond po gradovite i gradskite op{tini.

Edna odredba od Zakonot za denacionalizacija predviduva duri i isklu~uvawe od procesot na denacionalizacija na grade`noto zemji{te.

Inaku na ovaa odluka na sudiite na Ustavniot sud, na v~era{nata redovna sednica prethode{e i kratka rasprava okolu toa dali vsu{nost ne se odzema predmetot na denacionalizacija, odnosno vrz osnova na {to bi se obes{tetuvale porane{nite sopstvenici na koi im se odzemeni imoti so prisilni propisi, potoa dali drugite ~lenovi voop{to ostanuvaat vo funkcija na Zakonot, posebno {to Sudot nema nadle`nost da nalo`i da se nadopolni Zakonot so drugi propisi po koi e odzemen imot, a koi sega toj ne gi sodr`i. Nasproti ovaa diskusija, spored pretsedatelot na Ustavniot sud Milan Nedkov, se sozdava pravna praznina (so ukinuvaweto na nekoi ~lenovi) so koj se prisiluva zakonodavecot da ja nadopolni.

Inaku, na v~era{nata sednica na Ustavniot sud na Republika Makedonija pred na rasprava bea i {est odredbi od Zakonot za organite na upravata, odnosno dali tie se ovlasteni da donesuvaat drugi podzakonski akti i propisi vo funkcija na operacionalizacija na zakonite i vo koj slu~aj toa e mo`no. Po ovoj slu~aj Sudot re{i da ne povede postapka za inicijativata bidej}i organite na upravata se samostojni vo svojata rabota. Na v~era{nata sednica Ustavniot sud otfrli u{te tri inicijativi, i toa onaa za preispituvawe na ustavnosta na Statutot na Javnoto pretprijatie za stopanisuvawe so {umite Makedonski {umi, Pravilnikot za lekuvawe vo stranstvo, bidej}i so inicijativata se bara da se obezbedi primena na pravilnikot vo slu~aj na eden gra|anin {to ne e vo nadle`nost na Sudot, kako i u{te edno re{enie koe prethodno go ima doneseno samiot Sud.

V. Cvetkovska